Zagovornik: Štipendijski sklad diskriminiral zamejske študente

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ugotovil diskriminacijo pri štipendijah za zamejske študente, potem ko je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije z zahtevo po dokazovanju slovenskega etničnega porekla neupravičeno izključil študentki, ki sta bili priznani kot članici slovenske narodne skupnosti v Italiji.

Zagovornik je ugotovil, da je Sklad v razpisu za leto 2022/2023 med pogoje vključil tudi dokazovanje slovenskega porekla "do drugega kolena v ravni vrsti", kar pomeni, da so morali kandidati priložiti rojstne liste svojih prednikov.

Ta pogoj sta morali izpolniti tudi študentki italijanskega in bošnjaškega porekla, čeprav sta obe obiskovali slovenske šole v Italiji in bili aktivni v slovenskih društvih. Reprezentativna slovenska organizacija jima je tudi izdala potrdilo, da sta zavedni in aktivni pripadnici slovenske narodne skupnosti v Italiji, je v sporočilu za javnost pojasnil zagovornik.

Zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj meja namreč jasno razlikuje med Slovenci po svetu, ki morajo običajno dokazati svoj slovenski rod ali etnično poreklo, in Slovenci v zamejstvu, pri katerih skladno z Zakonom o štipendiranju med razpisnimi pogoji za pridobitev štipendije zadostuje že potrdilo reprezentativne zamejske narodne skupnosti. S tem je sklad po zagovornikovi oceni izenačil oba položaja.

Lobnik: Pripadnost narodni skupnosti je nekaj, kar človek živi

"Pripadnost slovenski narodni skupnosti ni nekaj, kar se dokazuje z rodovniki, ampak nekaj, kar človek živi in kar mu skupnost priznava. Prostovoljno poslovenjenje je izraz spoštovanja do slovenske kulture in jezika, zato je prav, da ga država enakovredno upošteva pri odločanju o pravicah," je v sporočilu za javnost poudaril Miha Lobnik

Po ugotovljeni diskriminaciji se je tako zagovornik obrnil tudi na Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter na štipendijski sklad. Na uradu so poudarili, da 3. člen Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (MKUNM) posamezniku daje pravico, da se sam odloči, ali želi biti priznan kot pripadnik narodne manjšine in uveljavljati s tem povezane pravice.

Dodali so še, da noben evropski ali mednarodni akt ne določa standardov, kdo se šteje za pripadnika narodne manjšine, saj je to vprašanje prepuščeno nacionalnim zakonodajam, je sporočil zagovornik načela enakosti.

Zagovornik je ocenil, da zahteva po dokazovanju slovenskega porekla za pripadnike zamejske skupnosti pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi etničnega porekla, saj je pripadnost narodni skupnosti zakonito dokazljiva z dejansko pripadnostjo in priznanjem s strani skupnosti.

Na predlog urada je štipendijski sklad razpis za študijsko leto 2023/2024 popravil. Zdaj je jasno določeno, da pripadnikom slovenske narodne skupnosti v zamejstvu zadostuje potrdilo reprezentativne organizacije, brez dokazovanja etničnega porekla.